Menu

Mladim družinam na pot

Mladi se vse pozneje osamosvajajo in povprečna starost odločanja za lastno družino se zvišuje. Razloge za ti dve dejstvi je mogoče iskati v vse težji dostopnosti stanovanj, daljšem šolanju mladih, težji zaposljivosti … Nizka rodnost je torej odvisna predvsem od ekonomskih razlogov. Vendar mladim, ki se že v času študija odločijo za svojo družino, ter tudi ostalim mladim družinam, država ponuja različne vrste pomoči, s pomočjo katerih družine lažje in kvalitetnejše preživijo in se osamosvojijo. Nekaj zakonov, pravic, možnosti najdete v tem katalogu.

VSEBINA:

1.     ZAKONSKE PODLAGE
2.     PREŽIVNINA
3.     POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
4.     OTROŠKI DODATEK
5.     STARŠEVSKI DODATEK
6.     DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO
7.     DENARNA SOCIALNA POMOČ
8.     IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
9.     LETO POKOJNINSKE DOBE
10.    BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU
11.    SUBVENCIONIRANA PREHRANA
12.    KAM PO POMOČ IN DODATNE INFORMACIJE

Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oziroma družino.
Te družine imajo določene pravice, ki jih določajo naslednji zakoni:

* Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih;
* Zakon o visokem šolstvu;
* Statut univerze v Ljubljani;
* Zakon o vrtcih;
* Zakon o štipendiranju.


1. ZAKONSKE PODLAGE

Z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.
(vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4671)

Zakon o visokem šolstvu


Glej 70. člen
»(…) Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.«
(vir:http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006119&stevilka=5079)

Vsak študent ima praviloma možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Izjemoma se lahko študent/-ka v prvi letnik vpiše tudi tretjič. Ena izmed izjem je tudi materinstvo, ki se smatra kot razlog, zaradi katerega študentka v preteklem študijskem letu ni mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.

Statut univerze v Ljubljani

Glej 240. člen
»Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«

Zakon o štipendiranju

Od 1. septembra 2008 državne (prej republiške) štipendije urejajo pristojni centri za socialno delo.
Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60% minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65% minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.

Glej 19., 41., 48. in 50.  člen

19. člen
»če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo (…) ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo:

* zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
* oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
* otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prve ali druge alinee dolžni preživljati po zakonu.

47. člen
»(3) Štipendist, ki prejema državno štipendijo (…), je v času prejemanja štipendije dolžan štipendorju v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo, zlasti pa:

* prekinitev ali konec izobraževanja,
* spremembo vrste in področja izobraževanja,
* sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti,
* nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka,
* število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke in druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.

48. člen
»Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji (…) miruje, štipendija za tekoče šolsko leto oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če:
ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva, (…).«

50. člen
»(…) je štipendist dolžan vrniti štipendorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo (…) lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje (…) starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.«
(vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200759&stevilka=3157)

Zakon o vrtcih

Plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.

Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine.

če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.

Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je otrok vključen.

(vir: http://www.uradni-list.si)

2. PREŽIVNINA
Da kot študent – starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina.

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.

In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.

Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.

Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka, pa morata na pristojno Okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.

(vir: http://www.svetovalnica.com)

3. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka. Na razpolago so zavitki A, B in e, pri čemer je naročilo zavitka e možno preko spletne strani. Zavitke si je mogoče ogledati na centrih za socialno delo oziroma v materinskih šolah.

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka imajo starši, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavljata mati ali oče.

Pomoč ob rojstvu otroka od 1. julija 2008 znaša 269,90€. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavljata mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. če mati nima stalnega prebivališča v Sloveniji, uveljavlja pravico oče pri centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.

Pravico uveljavlja eden od staršev 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

(vir: http://www.mddsz.gov.si/)

4. OTROŠKI DODATEK
predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.

Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi pomeni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«

Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupiš v vsaki papirnici ali ga najdeš na spletni strani Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve ali na portalu e- uprave (http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=424 ) (za izpolnjevanje in oddajo vloge potrebuješ digitalno potrdilo), pojdi na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašaj, če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, če boš ta rok zamudil, se ti bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

In ne pozabi, da je potrebno vlogo vsako leto »obnoviti« – vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Odločbo je potrebno dobro prebrati – iz nje je razvidno, koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka posredovati kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).

(vir: http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=32&Itemid=111)
Več informacij: Ministrstvo za delo, družino in  socialne zadeve.

5. STARŠEVSKI DODATEK
je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni po rojstvu otroka. V izjemnih okoliščinah (bolezen matere, smrt ...) lahko to pravico uveljavlja oče.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni po rojstvu otroka, če se pravico uveljavlja v potrebnih rokih (30 dni pred predvidenim porodom ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka). V primeru, da se pravica uveljavlja kasneje, se trajanje pomoči sorazmerno skrajša in traja dokler otrok ne dopolni 1 leta.

Od 1. julija 2008 znaša starševski dodatek 188,90€. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov.

Mati (izjemoma oče ali druga oseba) pravico do starševskega dodatka uveljavlja na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino prebivališče.
(vir in več informacij: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/)

6. DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO
je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
(vir in več informacij: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/)

7. DENARNA SOCIALNA POMOČ
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija.

Ker so študente do določene starosti v času študija dolžni skladno z zakonom preživljati starši, si moraš najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč.  

Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.

Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:
•    prva odrasla oseba v družini 1,
•    vsak naslednji družinski član 0,7,
•    otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola 0,3.
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: dediščine, darila, dohodki, prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, tudi preživnina.

Na Centru za socialno delo v občini stalnega bivališča ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči, katerega je potrebno izpolniti, priložiti vsa potrebna dokazila in vročiti pristojnemu centru za socialno delo do 20. dne v mesecu.

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.
(Vir in več informacij: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/)

8. IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Dodeli se lahko v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega »cenzus« za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti.
(vir in več informacij: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/index.php?id=6233)

9. LETO POKOJNINSKE DOBE
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:

*   ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi;
*   ima stalno prebivališče v Sloveniji;
*   je otrok slovenski državljan.

Prošnjo do te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(vir: http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=32&Itemid=111)

10. BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov
»Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom … Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.«
»Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk. Otrok mora biti mlajši od šestih oziroma sedmih let ali šoloobvezen.«
(vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200122&stevilka=1275)

Ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom, lahko za sprejem v študentski dom zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku, ali zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine, ki se je zgodil po tem roku.
V Ljubljani so študentske družine nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno. Družinam sta namenjena  2 bloka v študentskem naselju v Rožni Dolini.
V skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljševanja bivanja v študentskem domu zaradi materinstva, in sicer eno leto za vsakega živorojenega otroka.
Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebnikih s subvencijo. Postopek za pridobitev subvencije je enak, kot postopek za pridobitev pravice do bivanja v študentskih domovih.

11. SUBVENCIONIRANA PREHRANA
Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. če ima družina 2 otroka, je torej upravičena do nakupa dvajsetih (20) dodatnih bonov itd. (vir: http://www.svetovalnica.com).

12. KAM PO POMOČ IN DODATNE INFORMACIJE
Študentska svetovalnica ŠOU
Kersnikova 4
1000 Ljubljana
Tel.: 01/43 8 253
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Tel.: 01/36 97 7000
www.mddsz.gov.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Center za socialno delo Brežice
CPB 5
8250 Brežice
Tel.: 07/49 91 000
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Center za socialno delo Krško
Cesta krških žrtev 11
8270 Krško
Tel.: 07/49 22 553
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Center za socialno delo Sevnica
Trg svobode 9
8290 Sevnica
Tel.: 07/81 61 240
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Slovenska Karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
Tel.: 01/30 05 960
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
www.karitas.si

Zavod republike Slovenije za zaposlovanje
Centralna območna služba Sevnica
Urad za delo Brežice
černelčeva cesta 3a
8250 Brežice
07/49 92 930
www.ess.gov.si

Zavod republike Slovenije za zaposlovanje
Centralna služba območna služba Sevnica
Urad za delo Krško
Dalmatinova ulica 8
8270 Krško
07/48 81 530
www.ess.gov.si

Zavod republike Slovenije za zaposlovanje
Centralna služba območna služba Sevnica
Trg svobode 32
8290 Sevnica
07/81 64 650
www.ess.gov.si

Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije
Kotnikova 28
1000 Ljubljana
080 14 14
01/47 20 990
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
www.jps-rs.si

Fundacija študentski tolar
Kersnikova 4
1000 Ljubljana
01/43 80 253
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Zanimive povezave

Sofinancerji

Evs Evs Evs

Napovednik