To je bila priložnost, da izmenjajo svoje izkušnje kot prostovoljci v Sloveniji, povezovali sta Barbra in jaz, Juliette. Postavljali sva različna vprašanja o njihovem vsakdanjem življenju in službah v njihovi organizaciji, pa tudi življenju v Sloveniji, kako se prilagajajo državi, ljudem, hrani, jeziku in ali so doživeli velik kulturni šok.
O svojem vsakdanjem življenju so se vsi strinjali, da ima Slovenija res čudovito naravno krajino. Največji kulturni šok je prav gotovo jezik, saj je res drugačen od vseh jezikov, ki jih govorimo, in lahko pripelje do težkih situacij, saj nekaterim prostovoljcem ne gre prav tekoče govorjenje angleškega jezika. Hrana ni bila tako velik šok, saj v večini restavracij najdemo italijanski vpliv pri picah in testeninah, ki jih vsi jemo. Odkrili smo tudi burek, ki je med vsemi enoten!
Glede na delo v njihovi organizaciji jih večina dela z mladimi; bodisi v mladinskem centru bodisi v društvu. Le skupina štirih prostovoljcev trenutno dela na kmetiji v Mariboru.
Vprašanja, o katerih se je razpravljalo, so bila raznovrstna.
Njihovo poklicno življenje pred prostovoljstvom, kako in zakaj so izbrali ESC ter kako bo slovenska izkušnja vplivala na njihovo prihodnjo kariero
Nekateri med njimi so šele končali študij pred prostovoljstvom, drugi pa so že delali, vendar so želeli narediti premor od svojega poklicnega življenja in oditi v tujino ter doživeti edinstveno izkušnjo.
Za participacijo v evropski solidarnostni enoti so se odločili, ker gre za neverjetno dobro mobilnost za mlade, pri kateri ni treba porabiti skoraj nič lastnega denarja, saj vse od letalske karte do najema stanovanja krije program Evropske solidarnostne enote, ki ponuja široko paleto različnih misij na različnih področjih, kot npr. pomoč osebam z različnimi ovirami, na področju okolja, otrok, športa …
Glede na načrtovanje nadaljnje kariere so se vsi strinjali, da lahko v takšni izkušnji najdemo le pozitivne strani, saj nas prostovoljstvo nauči postati vsestranski in opravljati več popolnoma različnih nalog. To je lahko le koristno za naše poklicno življenje.
Prostovoljci so izbirali vsebino projekta in organizacijo, niso se odločali na podlagi države, zato pred tem niti slutili niso, da bodo končali v Sloveniji!
Kako dolgo so se pripravljala njihova potovanja in kdo jih podpira v lastni državi?
Postopek je bil precej hiter: po razgovorih z gostiteljsko organizacijo so v namen sklenitve dogovora morali samo poiskati pošiljajočo organizacijo v domači državi, v večini primerov je bil to urad za mladino ali mladinski center. Veliko jih je za potovanje izbralo zeleno potovanje in prišli so po dolgih urah na avtobusu ali vlaku.
Nekaj vtisov prostovoljcev
Ana iz Španije, prostovoljka v Zavodu Bob: »Želela sem biti bolj neodvisna in živeti v tujini, ESE pa je zelo privlačen glede namestitve ali hrane. Niste popolnoma sami, vaša pošiljajoča in gostiteljska organizacija vam lahko pomagata, vprašate ju lahko kar koli.«
Gabriel iz Francije, prostovoljec v MC Kotlovnica v Kamniku: »V pestri ponudbi Evropske solidarnostne enote lahko vsak najde nekaj zase.«
Jordi iz Španije, prostovoljec v Centru za mlade Domžale: »Eden največjih kulturnih šokov, ki sem jih doživel v Sloveniji, je prevlada juhe v lokalni gastronomiji!«
Njihovi odgovori so bili iskreni in obetavni. Slovenija je drugačna država, ki ima svojevrsten vpliv na vsakogar, ki v njej živi, četudi za kratek čas. Poleg tega je vedno lepo deliti izkušnje.
Juliette Boumendjel, ESE prostovoljka v Mladinskem centru Brežice
Prevedla Anja Krušnik Cirnski, mladinska delavka v Mladinskem centru Brežice
