Čezmejno prostovoljstvo je običajno prostovoljstvo nekje v tujini, kar pomeni, da za čas trajanja prostovoljskega projekta tudi živiš in opravljaš prostovoljno delo pri organizaciji po lastnem izboru v eni od držav, ki so vključene v programe Erasmus+. Aktivnosti so namenjene spodbujanju solidarnosti in pridobivanju kompetenc.
Mladim pomagajo projekti prostovoljstva sodelovati v projektih, ki koristijo skupnostim, bodisi v tujini bodisi v svoji državi. Ti projekti ponujajo navdihujočo izkušnjo, ki daje moč, pa tudi priložnost, da prinesete spremembe, medtem ko razvijate svoje veščine in kompetence.
Za kako dolgo lahko grem?
Lahko se udeležiš 2 različnih prostovoljskih aktivnosti.
Prvo je skupinsko, ki lahko traja od 2 tednov do 2 mesecev, sodeluje z mladimi iz najmanj 2 različnih držav. Običajno poteka v tujini, lahko pa najdeš skupinsko prostovoljstvo tudi v Sloveniji. Vključuje lahko 10 do 40 mladih, ki skupaj delajo na nekem projektu, ki vključuje mlade in spodbujanje solidarnosti. Skupinskega prostovoljstva se lahko udeležiš večkrat.
Druga prostovoljska aktivnost je individualna, kar pomeni, da potuješ in živiš v državi sam/a od 2 do 12 mesecev. Aktivnosti lahko potekajo v državi, ki ni država bivanja udeleženca – to so čezmejne aktivnosti. Posebnost pa je pri udeležencih z manj priložnostmi, saj imajo ti možnost opravljanja prostovoljstva v državi bivanja, to pa so aktivnosti znotraj države. Obenem imajo udeleženci z manj priložnostmi možnost krajšega čezmejnega prostovoljstva, še vedno individualnega, za krajši čas od 2 tednov do 2 mesecev.
Koliko moram biti star/a in kje se prijavim?
V prostovoljskih dejavnostih evropske solidarnostne enote lahko sodelujejo mladi v starosti od 18 do 30 let. Prijaviti se je treba na Evropski mladinski portal. Prijaviš se lahko že pri 17 letih in pri 18 letih že opravljaš prostovoljstvo.
Ali sem za delo plačan? Koliko pa imam stroškov s takšno aktivnostjo?
Delo opravljaš načeloma za polni delovni čas, med 30 in 36 ur na teden, samo delo je prostovoljno, tako da plače ne prejemaš. Ampak ti program krije zelo veliko stvari: zavarovan si z dopolnilnim zavarovanjem, dostopaš brezplačno do jezikovne podpore in usposabljanja. Najbolj pomembno pa je, da ti program krije osnovne stroške: potovanje do kraja dejavnosti in nazaj, nastanitev ter stroške nastanitve, prehrana. Prejmeš boste tudi majhno nadomestilo za osebne izdatke (3–6 evrov na dan, odvisno od države). Za osebe z manj priložnostmi ali s posebnimi potrebami (npr. invalidnost) se lahko krijejo tudi ostali stroški.
Mislim, še vedno je to kar izziv, kar it sam nekam …
Ja, res je. Vendar ti program nudi oporo in podporo na različne načine.
Prvi je program usposabljanj Evropske solidarnostne enote, to je splošno usposabljanje je namenjeno vsem, ki dejansko grejo ali ne grejo ter je način, da o samem programu izveš veliko, veliko več. Preden odideš, imaš usposabljanje pred odhodom (samo za čezmejne dejavnosti). Ko prideš v organizacijo, nacionalna agencija izvede usposabljanje ob prihodu. Za prostovoljske projekte, ki trajajo 6 mesecev ali več, se izvede tudi vmesno vrednotenje. Program usposabljanj ni namenjen le pridobivanju znanja, temveč tudi mreženju in druženju z drugimi čezmejnimi prostovoljci, ki so v istem času v tej državi. Vabila dobite tudi na letne dogodke Evropske solidarnostne enote.
Druga stvar so ljudje in organizacije, povezani s prostovoljskim projektom. Prva je podporna organizacija – sedež ima v domači državi, pomagala vam bo pri pripravi na izkušnjo v tujini. Obenem lahko organizacijo tudi kontaktirate, če kaj ne bi potekalo po načrtih. V organizaciji gostiteljici pa imate več oseb, ki vas lahko spremljajo in nudijo podporo. Prva je koordinator, katerega naloga vam je pomagati pri »papirnatih«, birokratskih zadevah, kot je zavarovanje ipd. Drugi je delovni mentor, s katerim si zastavita učne cilje, osebni projekt ter ti nudi drugo podporo po potrebi. V nekaterih organizacijah pa imaš tudi »olajševalca«, običajno je to lokalni prostovoljec v organizaciji, ki ti nudi podporo v prostem času, ti predstavi lokalno okolje.
Poleg tega je tu še pripravljalni obisk. V kolikor si udeleženec z manj priložnostmi lahko organizacijo in državo obiščeš že prej, stroškov pa s tem nimaš, saj ti jih krije gostiteljska organizacija. Tako lahko že vidiš mesto, spoznaš organizacijo ter ljudi, s katerimi boš delal/a ter se skupaj z gostiteljsko organizacijo pripravite na tvoje prostovoljstvo. Pripravljalni obiski so bistveno krajši od samega prostovoljskega projekta, trajajo nekaj dni.
Kaj pa jezik? A ni težko delat, če ne znaš jezika?
Če imaš zadržke glede jezika, pa je na voljo tudi spletna jezikovna podpora. Storitev lahko uporabljaš, če tvoj prostovoljski projekt traja 2 meseca ali več. V primeru, da si udeleženec z manj priložnostmi, pa lahko organizacija zaprosi za dodatna sredstva in ti omogoči jezikovno podporo v živo z učiteljem. Preden greš, pa se lahko udeležiš tudi tandemske izmenjave.
Kdo so udeleženci z manj priložnostmi?
To so tisti mladi, ki so v primerjavi s svojimi sovrstniki prikrajšani zaradi ene ali več situacij ali ovir, te pa jim onemogočajo dostop do različnih življenjskih področij. Situacije ali ovire so lahko socialne, ekonomske ovire, invalidnost, učne, kulturne, zdravstvene in geografske ovire.
